Flanders Recorder Quartet (BE)

Flamski kvartet kljunastih flavt

Tom Beets

Bart Spanhove

Joris Van Goethem

Paul Van Loey

O umetnikih:

Ambasadorji kljunaste flavte ...

Gostujejo na vodilnih glasbenih festivalih v Helsinkih, Parizu, Ženevi, Bostonu, Vancouvru, Singapurju, Tajpeju in v Mexico Cityju. Posneli so številne nagrajene plošče pri založbah Harmonia Mundi, Archiv/Deutsche Grammophon, Ricercar in OPUS 111. Leta 2003 je kvartet podpisal pogodbo o dolgoročnem in intenzivnem sodelovanju z nemško založbo AEOLUS.

Flanders Recorder Quartet občinstvu predstavlja glasbilo, ki je bilo dve stoletji močno podcenjeno. V izjemni zbirki ansambla so reprodukcije glasbil, izdelane po ilustracijah Virdunga (1511) in po originalih iz zbirke Henrika VIII., baročna velika basovska kljunasta flavta, dolga 2,3 m (izdelal jo je Friedrich von Huene iz Bostona), in sodobne kljunaste flavte Hansa Coolsma iz Utrechta. Obširna zbirka glasbil in izjemno virtuozno izvajanja raznolikega programa spremenita vsak koncert v nepozabno doživetje in poskrbita, da kljunasta flavta, eno najpomembnejših glasbil renesanse in baroka, zasije v vsem nekdanjem sijaju.

Člani ansambla Flanders Recorder Quartet delujejo kot odlični učitelji (profesorji ali vodje mojstrskih tečajev), katerih poučevanje temelji na navdihovanju učencev. Pri tem se ne ogibajo soočanju sodobne in stare glasbe. Oprijemljiv dokaz tega njihovega dela je knjiga o igranju v ansamblu, ki je bila prevedena v številne jezike.

Flanders Recorder Quartet slovi po aranžmajih z občutkom in po več kot štiridesetih skladbah, ki so bile napisane prav zanje. Nekatere izmed teh skladb so na voljo javnosti v ansamblovi lastni zbirki »The Flanders Recorder Quartet Series«, ki izhaja pri nemški založbi Heinrichshofen. Mediji, javnost in mednarodne žirije so pohvalili kristalno čist način igranja, tehnično dovršenost, homogen zvok in interpretacijo, ki je zvesta slogu glasbe. »Glasbeniki so se zamaknjeno zibali, združevali zamolkli ton portativa z ekspresivno soigro odličnega godalnega kvarteta« (S. Smith, New York Times).