Program dogodka

V kraljestvu Partenope
(Neapeljski baročni koncerti)
Koncert ob Dnevu stare glasbe

S prenosom rezidence programa Seviqc v Celje so se vzpostavili novi pogoji za razvoj in umeščanje stare glasbe v lokalni in nacionalni prostor. Program razvoja stare glasbe v Sloveniji tako nadgrajujemo s posebnim koncertom na Dan stare glasbe, ki v Celju vzpostavlja novo vsebinsko in simbolno središče tega mednarodnega dne. Pri Ars Ramovš smo zasnovo programa zaupali izjemni umetnici Maruši Brezavšček, katere izbor zasedbe in repertoarja zavestno sledi tudi razvojno naravnanemu pristopu Seviqc Collegiumartis, usmerjenemu v povezovanje vrhunskih domačih in mednarodnih izvajalcev stare glasbe.

V obdobju od šestnajstega do osemnajstega stoletja, ko je Neapelj spadal pod špansko in nato tudi avstrijsko vladavino, je Neapeljsko kraljestvo cvetelo kot eno vodilnih kulturnih in tudi glasbenih središč Evrope – nič manj pomembno kot Benetke. Prav v tem času so znameniti humanisti razvili podobo „kraljestva glasbe“ s simbolom mitološke sirene Partenope. Ta se je, potem ko ji ni uspelo zapeljati Odiseja, vrgla v morje in naplavilo jo je na obalo kraja, kjer naj bi pozneje nastal Neapelj. Postala je simbol glasbene podobe mesta. Tu je doživela svoj razcvet tudi kljunasta flavta, za katero so znameniti skladatelji napisali več kot sto del, med drugim koncerte ob spremljavi godal in bassa continua, kjer lahko instrument v celoti zažari v svojem virtuoznem in izraznem potencialu. Spored sestavljajo koncerti za kljunasto flavto in trio sonate za dve violini in basso continuo pomembnih neapeljskih skladateljev – Alessandra Scarlattija, Francesca Mancinija, Leonarda Lea in Nicole Fiorenze. Program pa uvaja trio sonata baročnega velikana Johanna Sebastiana Bacha, ki je občudoval italijanski glasbeni stil, ga preučeval in mnoga tovrstna dela tudi prirejal. S tem dogodkom se pridružujemo praznovanju Bachovega rojstva in tako zaključujemo Evropski dan stare glasbe v okviru programa Seviqc. Neapeljski baročni program ter izbrani koncerti za kljunasto flavto in godala predstavljajo pri nas skoraj neznan repertoar, ki je bil v slovenskem prostoru le redko ali sploh še nikoli izveden. Program temelji na nedavni raziskavi neapeljskega glasbenega arhiva in razkriva dela, ki izstopajo po izraziti glasbeni retoriki in bogati afektivni paleti – elementih, ki presegajo zgolj virtuoznost ter omogočajo globoko, neposredno komunikacijo z občinstvom. Zgodovinsko informirana interpretacija je pri tem ključna, saj poslušalcem ne ponuja le spoznavanja dragocenega repertoarja, ampak tudi pristno izkušnjo glasbene dediščine baročnega Neaplja.

Alessandro Scarlatti (1660-1725):
Concerto No. III
Allegro / Largo / Allegro / Largo / Allegro
(Six Concertos in Seven Parts, 1740)

Giovanni Battista Mele (1701-1752):
Sonata Decima Quinta
Andante / Allegro / Adagio / Allegro
(Concerti di flauto, violini, violetta, e basso di diversi autori, ca.1725)

Leonardo Leo (1694-1744):
Sonata
Adagio / Allegro tempo comodo
(Sächsische Landesbibliothek, Staats- und Universitätsbibliothek Dresden, Schrank No. II)

Domenico Natale Sarri (1679-1744):
Sonata Undecima
Largo / Allegro / Larghetto / Spiritoso
(Concerti di flauto violini violetta, e basso di diversi autori, ca.1725)

*******

Nicola Fiorenza (1700-1764):
Sinfonia a Flauto solo con il Basso Del Sig. Nicolò Fiorenza
Moderato / Allegro / Largo / Allegro

Francesco Durante (1684-1755):
Concerto II
Presto / Largo staccato / Canone. Amabile / Allegro / Miuetto. Allegro / Allegro assai / Finale

Francesco Mancini (1672-1737):
Concerto V
Allegro / Largo / Fuga / Larghetto / Allegro
(Concerti di flauto violini, violetta, e basso di diversi autori, ca.1725)