Simpozij je posvečen razmisleku o vlogi stare glasbe v sodobnem evropskem prostoru ter o pomenu kulture za razvojno perspektivo sodobne Evrope. Povezuje raziskovalne, umetniške, pedagoške, producentske in razvojne perspektive ter spodbuja razpravo o mednarodnem sodelovanju, organizacijskih modelih, kulturni diplomaciji ter povezovanju kulture s turizmom in trajnostnim razvojem. 

Simpozij povezuje Veronika Brvar.

Referati

15:00 prof. Lovro Sodja: Stara glasba – mati glasbenega ustvarjanja 

15:30 Susanna Bucher

16:00 dr. Zoltán Csaba Thuróczy

16:30 mag. Maja Voglar

17:00 Zvone Žagar: Poskus oživitve zgodnje srednjeveške glasbe 

*******

15:00 
prof. Lovro Sodja
Stara glasba – mati glasbenega ustvarjanja

Referat obravnava pomen stare glasbe kot temeljnega izhodišča evropskega glasbenega ustvarjanja in njeno vlogo v glasbeni pedagogiki ter kulturnem povezovanju. 
Avtor izhaja iz večdesetletnih osebnih izkušenj glasbenega pedagoga, flavtista in organizatorja glasbenih dejavnosti. Posebej izpostavlja pomen poučevanja kljunaste flavte in izvajanja stare glasbe v glasbenih šolah, kjer so mladi glasbeniki skozi baročni repertoar spoznavali temeljne glasbene zakonitosti. Referat osvetljuje tudi razvoj glasbenih tekmovanj in mednarodnega sodelovanja, med drugim ustanovitev slovenskih glasbenih tekmovanj TEMSIG ter evropskega tekmovanja za mlade orglavce v Ljubljani. Avtor poudarja, da glasba povezuje različne narode in kulture ter da stara glasba ostaja pomemben vir glasbenega znanja, ustvarjalnosti in kulturnega dialoga v sodobni Evropi.

15:30
Susanna Bucher

16:00
Dr. Zoltán Csaba Thuróczy
Mreža madžarskih kulturnih centrov na področju stare glasbe

Mreža Lisztovih inštitutov je sistem madžarskih kulturnih centrov, ki delujejo po vsem svetu in katerih cilj je predstavljanje madžarske kulture, umetnosti in jezika ter krepitev kulturne diplomacije v različnih delih sveta. Ti inštituti (prej znani kot inštituti Balassi) so kulturni centri, povezani z madžarskimi diplomatskimi predstavništvi v tujini. Organizirajo razstave, koncerte, filmske klube, jezikovne tečaje in druge programe ter spodbujajo povezovanje med lokalnim občinstvom in madžarskimi skupnostmi. Mreža je danes prisotna v več kot 20 državah v Evropi, Aziji in Ameriki, med drugim v Parizu, Berlinu, New Yorku, Delhiju in Tokiu. Vsi ti centri predstavljajo madžarsko kulturno dediščino in sodobno madžarsko umetnost ter podpirajo učenje madžarskega jezika in kulturni dialog. 

Posebej velja izpostaviti Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center Ljubljana (Liszt Intézet Ljubljana), ki od leta 2016 deluje v slovenski prestolnici Ljubljani. Inštitut deluje kot kulturni center Veleposlaništva Madžarske v Ljubljani ter lokalnemu občinstvu ponuja bogat program: filmske klube, literarne večere, koncerte, razstave in tečaje madžarskega jezika. Sodeluje tudi pri regionalnih kulturnih projektih ter spodbuja povezovanje med madžarskimi in slovenskimi kulturnimi strokovnjaki. Ljubljanski inštitut je posebej dejaven pri organizaciji kulturnih dogodkov, sodeluje z lokalnimi šolami, likovnimi programi in glasbeno-pedagoškimi tečaji ter tako krepi kulturne vezi med državama.

16:30
mag. Maja Voglar
Povezana kultura: od lokalne ustvarjalnosti do evropske moči

Evropa bo lahko dolgoročno močna le, če bo prepoznala kulturo in umetnost kot enega ključnih temeljev svojega razvoja. Pri tem imajo pomembno vlogo javni lokalni zavodi, ki s svojim delovanjem omogočajo stabilno podporo ustvarjalnosti, ohranjanju kulturne dediščine ter dostopnosti kulturnih vsebin za vse prebivalce. Posebno mesto v tem prostoru ima ljubiteljska kultura, ki predstavlja temeljni gradnik kulturnega življenja – tako na lokalni ravni kot tudi v širšem državnem in mednarodnem prostoru. Prav skozi ljubiteljsko ustvarjanje se krepi občutek pripadnosti skupnosti, prenašajo se znanja in ohranja kulturna raznolikost. Pomemben korak k nadaljnjemu razvoju kulture je tudi povezovanje z drugimi sektorji, zlasti s turizmom in športom, saj takšno sodelovanje ustvarja nove priložnosti za razvoj destinacij, večjo prepoznavnost prostora ter širši družbeni vpliv kulture. Pri tem ima pomembno vlogo tudi gospodarski sektor, ki lahko skozi mecenstvo pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju kulture in umetnosti.

17:00
Zvone Žagar
Poskus oživitve zgodnje srednjeveške glasbe 

V okviru slovensko češkega glasbenega projekta Mladi talenti bo 7. maja letos v Ljubljani že peti koncert, ki ga skupaj z Rotary klubom Praha City organizira Rotary klub Ljubljana Center, sodelujejo pa študenti AG iz Ljubljane in Hamu iz Prage, Rotary Distrikt 1912 in 2240, RTV in mnogi drugi. 

Na predavanju bomo predstavili izjemno raziskovalno delo, ki je bilo potrebno, da smo lahko zbrali dovolj zgodovinskih drobcev in sestavili glasbo, kot se je z veliko verjetnostjo izvajala v merovinški in karolinški dobi. Na koncertu bomo uporabili izključno avtentične replikeglasbil (lira, panova piščal in boben v obliki peščene ure) in legende iz tistega časa. 

Glasbo za besedila, ki so jih prispevali znani slovenski in češki ustvarjalci, bodo ustvarili študenti kompozicije obeh akademij in dva že uveljavljena skladatelja. Večina skladb bo imela vokalno spremljavo. 

Na kratko bo predstavljena tudi zgodovina projekta Mladi talenti in predvsem bodoči načrti, saj nameravamo z oživljanjem slovenske in češke dvorne in ljudske glasbe nadaljevati v letu 2027, ko bomo obravnavali visoki srednji vek od leta 900 do 1250. Naslednjo leto pozni srednji vek od leta 1250 do 1500. Koncert leta 2029 bo zajemal čas od leta 1500 do 1800. Koncert 2030 pa obdobje od Romantike do današnjih dni. 

Osnovni namen projekta Mladi talenti je pomagati nadarjenim študentom glasbe pri njihovem nadaljnjem usposabljanju pod pogojem, da si to sami ne bi mogli privoščiti! To poslanstvo udejanjamo z vsakoletnimi koncerti, ki se izmenično vrstijo v Ljubljani in v Pragi. Vsebino za posamezne koncerte črpamo iz slovenske in češke glasbene dediščine.