DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

Ensemble Diatessaron (ES)

petek, 31. 7. 2015 ob 20:30

Ensemble Diatessaron, ki deluje v San Sebastianu v Baskiji, sestavljajo umetniki, ki se posvečajo igranju glasbe med 16. in 18. stoletjem na avtentična glasbila. Ime ansambla se nanaša na enega značilnih intervalov v stari glasbi – čisto kvarto. Člane ansambla druži želja po eksperimentiranju in iskanju novih načinov, s katerimi bi oživili in približali zgodovinske interpretacije današnjemu občinstvu. Verjamejo namreč, da je glasba univerzalen jezik, ki prečka meje in stoletja, da se dotakne najglobljih in najbolj neposrednih delov človeške duše.

Naroči vstopnice:

5 / 20 / 25 EUR

Dostop: prevoz 17:40 - Ljubljana - Pišece - Ljubljana (10,00 EUR)

Ensemble Diatessaron

Elena Martínez de Murguía (viola da gamba)
Rafael Bonavita (teorba, baročna kitara)

Musika Loreak – Glasbene cvetke

Baskovski glasnik: srečanje med kulturami v Evropi kraljev

 

Sporočilo umetnikov

Naslov koncerta Glasbene cvetke smo vzeli iz zbirke Martina y Colla iz 17. stoletja, ki odraža različne zvrsti pesmi, ki so bile takrat modne in so oblikovale Evropo tistih dni. Všeč nam je, ker je bil to način, kako so delali glasbo. Brez zadreg so jemali melodije drugih, kopirali so ritme, se oplajali in jih spreminjali glede na čas in kraj, kjer so pač bili. Zelo lepo je videti, da so isto pesem poznali in uporabljali v različnih deželah. Priljubljene so bile variacije, imenovane floreaba, kar pomeni svobodno ornamentiranje. Ker se istovetimo s tem ustvarjalnim duhom, potujemo in želimo pokazati, da smo si bolj podobni kot različni, da nas poganja ista energija in da bogatimo eden drugega.

 

O projektu

Ta program je nastal kot nekaj naravnega, ker so nama všeč inštrumenti, ki jih igrava, in njihov program. Gre za eno najboljših in najbogatejših obdobij, kar se tiče glasbe, ko so izumljali in eksperimentirali ter živeli z glasbo kot delom življenja.

Rada komunicirava in deliva s poslušalci čustva, ki jih vzbuja v nama ta vedno živa glasba, ki izvira iz različnih virov. Misliva, da se od lokalnega prehaja k univerzalnemu, od ljudskega h kultiviranemu v neskončnem toku glasbenih jezikov.

Morava povedati, da naslov zbirke, ki sva ga izbrala, ni nekaj novega. Dejansko je že leta 1620 Rodríguez Coelho objavil v Lizboni zbirko z istim imenom in v vsej Evropi v času baroka pogosto srečujemo take naslove. Pomislimo samo na Frescobaldijeve Fiori musicali ali na Musikalisches Blumenbüschlein Johanna Kasparja Ferdinanda Fischerja.

V prvi polovici 17. stoletja je španska glasba, predvsem preko gledališča, postala priljubljena v Franciji. Ano Avstrijsko, hčer španskega kralja Filipa III., je ob poroki s francoskim kraljem Ludvikom XIII. spremljala skupina španskih glasbenikov in plesalcev. Leta 1625 se je kralj Ludvik celo dal naslikati ob plesu s španskimi glasbeniki, ki so igrali na kitare.

V naslednjem obdobju je Marija Terezija, hči španskega kralja Filipa IV., ob poroki s francoskim kraljem Ludvikom XIV. pripeljala s seboj skupino španskih komedijantov. V Versaillesu je vladal skladatelj Lully, ki je skupaj z Molièrom v svojih komedijah in kasnejših tragedijah z glasbo občasno uporabil španske osebe in literarne mite kot poklon kraljici. Španski plesi, kot so bile pavane, folíje, chacone, sarabande itd., ki so se priljubili v Versaillesu, so postali z Lullyjem bolj izbrani in prefinjeni. Tako preoblikovani so se vrnili v deželo svojega izvora, kjer so jih pozdravili kot stare znance, ki so postali zelo ugledni.

Tudi dela, ki so izhajala iz ljudskega izročila, kot so Tonos de Palacio ali Canciones más comunes, so gradila na ustaljenih melodično-harmoničnih in ritmičnih vzorcih. Imamo lepe primere tujih canciones, predelanih, ki pa so uporabile značilno špansko ritmiko. Ob tem ozadju uporabljenih skladateljskih tehnik se razkrivajo francoski dvorni plesi, kot so menuet, rigaudon, bourrée, ali pa alemanda, couranta ali sarabanda, ki so hitro postali del »francoske suite«.

Leta 1553 je Diego Ortiz postavil temelje bassa continua v svojem delu za violo da gamba Tratado de Glosas, zato je normalno, da številna dela za dva glasova zahtevajo polnejše harmonije s pomočjo basa, pa če je zapisan ali ne.

 

Program dogodka

Marin Marais (1656 - 1728)
Le Basque
(Pièces de violes, 4ème livre, Paris 1717)

 

Marin Marais (1656 - 1728)
Folies d’Espagne
Couplets de folies
(Pièces de violes, 2ème livre, Paris 1701)

 

Giovanni Girolamo Kapsberger (ca. 1580 -1651)
Tenore / Canario
(Libro primo, Venezia 1604)

 

Antonio Martin y Coll (1671 - 1734)
Marizápalos
(“Flores de Música”, Biblioteca Nacional de Madrid M-1357)

 

Francesco Corbetta (1615 - 1681)
Caprice de Chaconne
(La Guitarre Royalle, Paris 1670)

 

Diego Ortiz (ca. 1510 - 1570)
Recercadas
Recercadas sobre tenores, segunda / settima / qvarta / primera
(Tratado de Glosas, Roma 1553)


*** odmor 20 min ***


Anonymous (XVIII. stol.)
Air et Chanson de St. Jaques en couplets ou variations
(Manuscrit de Foix)

 

Anonymous (XVIII. stol.)
Lanchas para baylar
(Codex Martinez Compañón, Peru)

 

Robert De Visée (ca. 1650 - ca. 1725)
Prèlude et Chaconne
(Manuscript Vaudry de Saizenay, Besançon ca. 1699)

 

Populares, MªAntonia Moyua (XVIII. stol., Zortziko)
Ormatxulo, Donostiako hiru damatxo, Zortziko, Belaun Txingoa, Pelegria naizela
(Aita Donostia, Iztueta. XIX.-XX. stol.)

 

Marin Marais (1656 - 1728)
Grand Ballet
(Pièces de violes, 3ème livre, Paris 1711)

Lokacija

Pišece, Grad Pišece

Grad Pišece so pozidali salzburški nadškofje na vzhodnem robu svojih posavskih posesti. Tukaj je bila nemirna meja med Rimskim cesarstvom nemške narodnosti in Ogrsko, ki so jo pestili nenehni spopadi, povezani s plenjenjem, uničevanjem in požigi. Grad kot močno utrjena postojanka je imel v teh bojih in spopadih pomembno obrambno vlogo.

PARTNERJI