Cerkev sv. Benedikta v Stranjah je največje Plečnikovo delo na Kamniškem. Prvotna cerkev je nastala v 13. stoletju, ko so jo dali postaviti gornjegrajski benediktinci. V času turških vpadov je cerkev obdajalo obzidje, ob njej pa je bil tabor. Sredi 19. stoletja so zgradili novo cerkev, ki pa je bila med 2. svetovno vojno precej poškodovana. Nemški vojaki so jo namreč spremenili v vojaško postojanko.

Obnove se je nato lotil frančiškanski pater Martin Perc, ki je k sodelovanju povabil Jožeta Plečnika. Pri gradnji so zaradi kriznih časov uporabljali naravne materiale, sodelovali pa so z domačimi obrtniki in izdelovalci. Cerkev je polna simbolike. Po mnenju mnogih je najlepše delo krstilnca, po kateri so se zgledovali tudi mnogi arhitekti. 

***

Kamnik

Kamnik, mesto v naročju Kamniško-Savinjskih Alp, velja za eno najlepših srednjeveških mest v Sloveniji, kjer si roko podajo kultura, tradicija, neokrnjena narava, ki obljublja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, in odlična kulinarika.
S svojo ponudbo zadovolji tako ljubitelje kulturnega dogajanja, narave, arhitekture kot tudi gurmane in nudi celostno izkušnjo.

Kamnik vse dni v letu ponuja izjemne možnosti športnih aktivnosti in številnih doživetij v zelenem objemu Kamniško-Savinjskih Alp.

Frančiškanski samostan & cerkev sv. Jakoba

Prva cerkev sv. Jakoba naj bi bila po Valvasorju zgrajena še pred prihodom frančiškanov v Kamnik okrog leta 1474, samostan pa takoj po letu 1493. V okviru samostana je bogata knjižnica, v sami cerkvi pa je Kapela Božjega groba, eno od zadnjih del Jožeta Plečnika.

Cerkev uvrščamo v obdobje baroka, pri cerkveni opremi sta sodelovala znamenita baročna slikarja: Valentin Metzinger in Anton Cebej. V drugi polovici 19. stoletja je poleg drugih pri opremi sodeloval tudi znameniti kamniški slikar Matija Koželj.

V cerkvi se nahaja tudi kapela božjega groba, ki je eno izmed zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika. Načrtovana je bila kot molilnica. V značilni Plečnikovi maniri nobena rešitev ni naključna, vsaka ima bogato simbolno sporočilo.»Samostan brez knjižnice je kakor trdnjava brez orožarne,« pravijo frančiškani. Samostan se ponaša z bogato knjižno zbirko, ki med drugim hrani tudi prvotiske – knjige, ki so nastale pred letom 1550. Znamenita samostanska knjižnica se sistematično z zbiranjem knjig ukvarja že od leta 1627. Knjižnica hrani okoli 10 000 zvezkov. Njen muzejski del, ki se končuje z letom 1799, je urejen po katalogu iz leta 1760. Po predhodni najavi si lahko ogledate kamniško frančiškansko knjižnico, ki je izredno bogata.

Mali grad

Lokacija Malega gradu je bila poseljena že v mlajši kameni dobi. V 10. in 11. stoletju je bilo tu staroslovansko grobišče. Mali grad se prvič omenja leta 1202, najkasneje v začetku 13. stol. je dobil sedanji obseg z velikim bivalnim delom, osrednjim obrambnim stolpom in kapelo.

Šutna

Šutna velja za najlepšo ulico v mestu. Krasijo jo značilne srednjeveške hiše, ki so naslonjene druga ob drugo. Kako pomembna je bila Šutna nekoč, nas danes spominjajo izveski in druga obrtna znamenja. Na ulici je tudi farna cerkev Marije Brezmadežne z ločenim gotskim zvonikom.

Zaprice

V renesančno-baročnem dvorcu Zaprice iz 16. stoletja je danes Medobčinski muzej Kamnik, ki gosti stalne in občasne razstave. Okolica dvorca je preurejena v muzej na prostem s kaščami iz Tuhinjske doline.

Trnič

Trniče, trdi sir značilne hruškaste oblike z Velike planine, so v zadnjih stoletjih poleti med pašo iz skute, smetane in soli izdelovali pastirji. Vedno v paru, saj s svojo ob ponazlikoarjajo ženske prsi. Po izročilu so jih podarjali izvoljenkam kot dokaz ljubezni in zvestobe, celo obljube zakona.

Velika planina

Velika planina je najvišje ležeča gorska kraška planota v Sloveniji ter prava zakladnica pastirske tradicije. Tam se nahaja eno najstarejših ohranjenih pastirskih naselij v evropskem prostoru. Značilne ovalne pastirske bajte so v uporabi še danes, predvsem v poletnih mesecih, ko se v njih naselijo pastirji. Ti na planino sredi junija pripeljejo krave in tam ostanejo vse do septembra. Na planino lahko vse dni v letu dostopate z nihalko, po planini pa so speljane tudi številne pohodne poti.

Budnarjeva muzejska hiša

Budnarjeva muzejska hiša stoji v zaselku nad Kamnikom, v Zgornjih Palovčah. Stara kmečka hiša je obnovljena ter preurejena v muzej. V prostorni hiši se boste lahko vedno ogreli ob topli peči. Glavna znamenitost je črna kuhinja, ki nas popelje v čas naših dedkov in babic. Ob predhodni najavi vam v Budnarjevi hiši postrežejo z domačimi dobrotami.