Prvi, zgodovinsko izpričani podatki o cerkvi v Šmartnem so iz začetka 16. stoletja (leta 1522). Sedanja cerkev je zgrajena v neogotskem slogu, na istem mestu kot prejšnja. Cerkev v Šmartnem se imenuje po sv. Martinu, saj naj bi jo po legendi zgradili na mestu, kjer je na površje 11. novembra, na god sv. Martina, prišla skupina zasutih šmarskih rudarjev. Sezidali so jo v dveh letih, od 1899 do 1901, po načrtih arhitektov Jeblingerja iz Linza in Adolfa Wagnerja iz Gradca. Opeko za cerkev (1.050.000 kosov) so izdelali iz domače gline na obrobju Cerkovnika, kjer je tudi stala opekarna z veliko pečjo. Kamnit glavni oltar, oba stranska oltarja v čast sv. Antonu in Brezmadežni Devici Mariji, prižnico in krstilnik je izdelal ljubljanski kamnosek Feliks Toman. Orgle z 28 registri so bile izdelane po načrtih Josipa Brandla iz Maribora.

Njen zavetnik je ostal sv. Martin iz Toursa v Franciji, goreč in skromen škof, znan po svoji dobrodelnosti, ki je živel v 4. stoletju (316-397). Poslikave stropa, sliko zavetnikov podružničnih cerkva nad oltarjem sv. Antona, sliko Marijinega groba nad oltarjem Brezmadežne, križev pot in prizore na prižnici (zlata imitacija mozaika na bakreni podlagi) ter sv. Martina na konju v »trikotniku« nad glavnim vhodom je po načrtih Jožeta Dostala v letih 1911 do 1913 izvedel ljubljanski slikar Anton Jebačin. Šest slik svetnikov v stranskih oltarjih (Brezmadežna, sv. Anton Padovanski, sv. Alojzij, sv. Barbara, sv. Janez Krizostom, sv. Avguštin) je delo akademskega slikarja Kastnerja z Dunaja.

Cerkev je dolga 46 m, notranjost do stropa meri dobrih 16 m. Zvonika sta (do vrha križev) visoka 60 metrov. Najstarejši del cerkve so nagrobni spomeniki krajevnim veljakom 16. stoletja, vzidani v stene prostora (nekdanjega kioska) pod »ženskim« (levim) zvonikom: Erazmu Wagenberškemu – 1522, vikarju Juriju Smuku – 1537 in Erazmu Lihtenberškemu – 1566.

 

Predstavitev občine

 

Občina Šmartno pri Litiji se nahaja v zahodnem delu Posavskega hribovja, ki se s svojim južnim delom naslanja na Dolenjsko podolje. Je mlada občina, saj je bila ustanovljena šele leta 2002 z razdružitvijo občine Litija.

Občinsko središče, Šmartno pri Litiji (252 m n.m.v.), leži v manjši kotlini, 3 km jugovzhodno od Litije, ob sotočju Reke, Črnega in Kostrevniškega potoka. Staro jedro Šmartna se je razvilo na trgu okoli čudovite novogotske cerkve sv. Martina, ki so jo po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja in izvedbi Gustava Tonniesa zgradili med letoma 1899 in 1901. Stavba ima gotski, baročno rebrast obok in dve baročni kapeli. Cerkev naj bi po legendi zgradili na mestu, kjer je 11. novembra, na god sv. Martina, prišla na površje skupina zasutih šmarskih rudarjev. Med zanimivejše zgradbe, vredne ogleda, sodi tudi nekdanji Sokolski dom, v katerem je danes Kulturni dom Šmartno. V najstarejši hiši v Šmartnem z vzidano letnico 1580 je bila v drugi polovici 17. stoletja grafična in slikarska delavnica Mollerey.

Do prihoda južne železnice v Litijo je bilo Šmartno močno upravno, župnijsko in šolsko središče z razvito obrtno dejavnostjo. Med gospodarskimi panogami so bili nekdaj zelo razvite železarstvo, fužinarstvo, trgovina in različne obrti (usnjarstvo, čevljarstvo, kovaštvo).

Danes je Šmartno tudi kulturno in športno središče občine z bogato in dolgoletno društveno dejavnostjo. Tradicionalno državno prvenstvo v krosu vsako leto privabi mlade tekače iz vse Slovenije, pohodniki pa ga z veseljem obiščejo v začetku novembra, ko se kot nekoč Fran Levstik, odpravijo po poti iz Litije do Čateža.

V smeri proti Dolenjski se vrh vzpetine odpre čudovit pogled na Valvasorjev grad Bogenšperk. Kjer se Posavsko hribovje počasi preveša v dolenjsko gričevje, stoji mogočna Primskova gora s cerkvijo sv. Marije Magdalene, vidno daleč naokoli, ki jo krasi 600 let stara lipa. Kraj je močno zaznamoval zdravilec in čudodelnik Jurij Humar (1819-1890), po katerem so domačini poimenovali tudi svojo pohodno pot. Mnogi verjamejo, da je v cerkvi in njeni okolici čutiti močne energetske tokove.

Po hribu severno od naselja Velika Štanga so domačini poimenovali zahodni del občine ob meji z mestno občino Ljubljana »dežela pod Kamplovim hribom«. Pokrajina, ki nudi obilico možnosti za rekreacijo v neokrnjeni naravi, gozdnih sadežev in domačih dobrot, je prepredena s številnimi pohodnimi potmi.

V Šmartno pri Litiji se je vredno odpraviti na izlet tudi s kolesom, konjem ali peš, saj je doživetje narave tako še večje. Številni vzponi so vredni truda, saj je vedno poplačan s čudovitimi razgledi. Utrujenost bo kmalu pozabljena, nepozabni trenutki pa vas bodo kmalu spet pripeljali nazaj.