Tretji program Radia Slovenija Program Ars je v svojih šestdeset letih delovanja postal nepogrešljiva kulturno-umetniška institucija, ki si je zagotovila pomembno mesto v kulturni in medijski krajini. Njegovo delovanje zajema šest desetletij kulture in literature, kakovostnega izbora resne glasbe in džeza, igranega programa, ob tem pa tudi bogatenja nacionalnega arhiva.
»Družba potrebuje prizmo, skozi katero človek bolje zaznava in razume svet in samega sebe. Del te prizme, ki mu pri tem pomaga, so tudi kulturno-umetniški programi. Naš Program Ars vsekakor ni izjema,« je ob jubileju za zbornik Ars 60 zapisal v. d. direktorja Radia Slovenija Mirko Štular.
Kulturno-umetniški program Radia Slovenija je začel oddajati jeseni leta 1963 kot 2. program Radia Ljubljana. Njegov prvi urednik je bil muzikolog Borut Loparnik. Leta 1969 so program preimenovali v 3. program Radia Ljubljana. Program je sprva oddajal štiri ure na dan, nato pet ur, od leta 1978 pa devet ur. Leta 1998 je program z uvedbo Evropskega klasičnega nokturna v nočnem času prešel na 24-urno predvajanje.
Od leta 2007 sestavljajo 3. program Radia Slovenija Uredništvo za resno glasbo, Uredništvo za kulturo in Uredništvo igranega programa, ki se jim je leta 2013 pridružilo Uredništvo za religije in verstva. Do tedaj sta glasbene in dramske vsebine na 3. programu Radia Slovenija pripravljala Glasbeni in Dramski program Radia Slovenija.
Danes so naloge Programa Ars posredovanje umetniških vsebin s posebnim poudarkom na slovenskem umetniškem ustvarjanju in poustvarjanju ter obveščanje o dogajanju v kulturi doma in na tujem, snemanje slovenskih glasbenih del in izvedb slovenskih glasbenih poustvarjalcev s področja resne glasbe in džeza, snemanje slovenske umetniške besede in produkcija slovenske radijske igre ter ustvarjanje nacionalnega arhiva vseh zvrsti umetniške radiofonije.
»Visoke obletnice so priložnost za brskanje po spominih, slikah, fotografijah, arhivu in ponovno prinašajo v zavest ponarodelo radijsko igro Zvezdica Zaspanka (1952, režiser Frane Milčinski - Ježek), spomine na Ježkov studio in ozadja, ki jih tako lepo in brez dlake na jeziku opisujejo njegovi družinski člani, na Jožeta Privška z visoko dvignjenimi rokami, na oddajo Rape Šuklje z Angelo Vode iz leta 1982, edino, v kateri slišimo njen glas, na izjemen režijski opus Igorja Likarja, ki čaka, da ga nekdo razišče. Tako kot radijski arhiv, v katerem je, na primer, sedemnajst tisoč literarnih oddaj,« v zborniku Ars 60 piše odgovorna urednica Programa Ars Ingrid Kovač Brus, še vedno presunjena nad neskončno lepoto vsega, kar prinaša ta neverjetni eter.
