Župnijska cerkev marijinega vnebovzetja je baročna romarska cerkev s črno-zlatimi oltarji. Cerkev krasi doprsni kip blaženega Antona Martina Slomška. Posvečena je Marijinemu vnebovzetju in je bila v začetku namenjena predvsem romarjem. V njen je eden največjih zlatih baročnih oltarjev v Sloveniji.

Cerkev je del samostanskega kompleksa Minoritskega samostana Olimje, ki stoji že od 11. stoletja. V Olimje so se leta 1663 naselili patri pavlinci, ki so začeli s sistematičnem proučevanjem zelišč. Nekateri menihi so se povsem posvetili zdravilstvu, gojili in nabirali so zdravilne rože in iz njih pripravljali zdravila. V pritličju samostana so uredili prostor, ki ga danes imenujemo »Stara lekarna«. Leta 1990 so se v samostan naselili redovniki minoriti, ki so oživili tudi tradicijo samostanskega lekarništva. Več: www.olimje.net/index.php/sl/stara-lekarna

Olimski samostan ima zanimivo zgodovino. Na mestu sedanjega samostana je nekoč stal stolp, ki je bil verjetno zgrajen okrog leta 1015 iz katerega se je razvilo grajsko poslopje, ko pa je leta 1663 je prišlo v Olimje prvih 6 patrov, si v njem uredili samostanski kompleks. V Olimju so pavlinci ostali vse do leta 1782, ko je cesar Jožef II. samostan razpustil. Menihi so se vrnili v hrvaške samostane, samostan pa je leta 1805 kupil grof Attems. Med 2. svetovno vojno je bila stavba nacionalizirana, tik pred osamosvojitvijo Slovenije pa so se začela prizadevanja za ponovno oživitev samostana. Grad je v zelo slabem stanju prevzela v najem mariborska škofija in ga izročila redovnikom minoritom. Leta 1999 je slovenska minoritska provinca ustanovila v Olimju samostan, ki so ga po razglasitvi škofa A.M. Slomška za blaženega, poimenovali samostan bl. Antona Martina Slomška. Tako je olimski grad zopet postal samostan.

Samostan je tako povezan z dvema svetnikoma: sveto Emo in blaženim Antonom Martinom Slomškom.

V samostanu je tretja najstarejša lekarna v Evropi s svojimi izredno sporočilnimi freskami. Župnijska cerkev Marije Vnebovzete je ena najlepših daleč na okrog. Ob samostanu se razprostira še zeliščni vrt in zeliščni botanični vrt, saj se je s patri pavlinci tukaj začelo sistematično proučevanje zelišč. Nekateri menihi so se povsem posvetili zdravilstvu, gojili in nabirali so zdravilne rože in iz njih pripravljali zdravila. V pritličju samostana v južnem stolpu so uredili prostor, ki ga danes imenujemo »Stara lekarna«. Ni znano, kdaj točno so pavlinci ustanovili lekarno. Okroglo, obokano sobo nekdanje lekarne je leta 1780 s čudovitimi freskami, ki govorijo o poti do zdravja in sreče, opremil mojster Anton Lerchinger iz Rogatca. Komaj dve leti po končani poslikavi, je cesar Jožef II. razpustil pavlinski red. Prostor lekarne je potem vse do leta 1950 služil kot shramba za poljske pridelke.

Bratje minoriti so oživili slavno zeliščarsko. Pred samostanom se nahaja vrt zdravilnih rastlin. Ob vrtu je sprehajalna pot in gredice na katerih je posajenih okrog dvesto primerkov zdravilnih rastlin. Označene so s slovenskim in latinskim imenom, kateri deli rastlin služijo v zdravilne namene in za kakšne bolezni se uporablja.

***

Olimje

Olimje je kraj v Občini Podčetrtek ob vznožju Kozjanskega hribovja. Pri baročni župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja se v samostanu Olimje nahaja najstarejša lekarna v Evropi. Okolica je prepredena z vinsko-turistično cesto, ob kateri je veliko turističnih kmetij, ki postrežejo z domačimi pridelki. Blizu samostana je Jelenov greben, kjer se na ogromnem ranču pasejo jeleni. Nemalo naprej pa je tudi Dežela pravljic in domišljije, kjer naj bi prebivala pravljična bitja. Olimje je pravi kraj za sprostitev – Terme Olimia nudijo celovito wellness ponudbo. V neposredni bližini samostana lahko obiskovalci v Čokoladnici Olimje kupijo ročno pripravljeno slovensko čokolado.

Grad Podsreda

Grad Podsreda sodi med najpomembnejše objekte romanske arhitekture na Slovenskem, saj je njegovo srednjeveško jedro skozi stoletja ostalo skoraj neokrnjeno. www.kozjanski-park.si

Kozjanski park

Kozjanski park je eden največjih in najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji. Velik del dejavnosti uprave Kozjanskega parka je povezan z jabolki, vsako leto poteka sejemska, strokovna in kulturno-družabna prireditev: Praznik kozjanskega jabolka. www.kozjanski-park.si/