Grad Bogenšperk, kulturni spomenik državnega pomena je eden najpomembnejših renesančnih gradov na Slovenskem in dom enega najpomembnejših mož naše preteklosti, Janeza Vajkarda Valvasorja. Leži tako rekoč v središču Slovenije, na severnih obronkih dolenjskega gričevja, ob glavni cestni povezavi Dolenjske in Zasavja. Zgrajen je bil pred letom 1522, v znanih pisnih virih pa je prvič izpričan leta 1533. Ime Bogenšperk, prvikrat zabeleženo pri Valvasorju kot Bogensperg, se je razvilo iz nemškega poimenovanja Wagensperg, ki izvira iz priimka graditeljev gradu, tj. rodbine Wagen. Po smrti Jurija Wagna leta 1630 je gospostvo zamenjalo več lastnikov, od leta 1634 je bilo združeno s sosednjim gospostvom Lihtenberk. Obe je septembra 1672 kupil Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) in ju obdržal do jeseni 1692. V tem obdobju je Bogenšperk dosegel vrhunec pomena, kajti postal je pomembno znanstveno in ustvarjalno središče. Polihistor je v njem zbral veliko knjižnico, ustanovil grafično podjetje z bakrotiskarno in ustvaril prve znane muzejske zbirke na Slovenskem. Bogato znanstveno delo je kronal s članstvom v angleški Kraljevi družbi (1687) in izdajo Slave vojvodine Kranjske (1689). Po Valvasorjevi zaslugi se je Bogenšperk globoko in trajno vtisnil v slovensko narodno zavest in si zagotovil mesto med najbolj znanimi gradovi.

Za njim se je zvrstilo še nekaj lastnikov, ki niso pustili veliko sledov, leta 1853 pa ga je kupila rodbina Windisch-Graetz in ga obdržala do konca druge svetovne vojne. V tem obdobju je Bogenšperk znova pridobil na pomenu, saj je služil kot občasno domovanje arheologinje vojvodinje Marije Mecklenburg-Schwerinske (1856–1929). Več deset tisoč izkopanin, predmetov neprecenljive kulturne dediščine, je hranila v grajskih prostorih, ogledovati pa so jih prihajali številni domači in tuji strokovnjaki.

Po letu 1945 je Bogenšperk dosegel najnižjo točko v svoji zgodovini. Konec vojne je dočakal nepoškodovan, vendar povsem izropan. Najprej je štiri leta služil kot vojaška bolnišnica, nato so se vanj za petnajst let vselili iz Ljubljane pregnani jezuiti. Po njihovem odhodu je prazen grad začel hitreje propadati, načrti za preureditev v hotel pa so padli v vodo. Leta 1972 je dotrajani objekt prevzela Občina Litija in ga postopno sistematično obnovila. Kmalu so zaživele muzejska, poročna in gostinska dejavnost, kar je spodbudilo razvoj turizma na tem območju. Za potrebe upravljanja gradu je Občina Litija leta 1998 ustanovila Javni zavod Bogenšperk, leta 2002 pa je lastništvo prešlo na Občino Šmartno pri Litiji.

S svojo geografsko lego, neokrnjeno naravo, ki ga obdaja in pestrostjo vsebin, ki jih ponuja, je grad priljubljena izletniška točka, pomemben protokolarni objekt in prireditveni prostor. 

Muzej na gradu Bogenšperk ostaja vodilna institucija v Sloveniji pri promociji dediščine Janeza Vajkarda Valvasorja. Muzejske razstave v gradu obiskovalcu odstirajo zgodbo o Valvasorjevem življenju, prepletenem z raziskovanjem, nastajanjem knjig, grafik, zapisov o naši deželi in življenju kranjskega človeka v 17. stoletju. Z odprtjem osrednje razstave o Čarovništvu in vraževerju na Slovenskem v letu 2023 pa je bil dosežen pomemben mejnik v razvoju lastne moderne muzejske prezentacije. Na sprehodu po gradu si boste poleg muzejskih razstav ogledali tudi stilno urejene grajske sobane kakršna je Valvasorjeva delovna soba z originalnimi Valvasorjevimi knjigami, grajska knjižnica, salon, Skrita soba in kapela. Ljubitelje likovne umetnosti na ogled z občasnimi razstavami vabita Galerija gradu Bogenšperk in Najmanjša grajska galerija na svetu.

Osrednji sklop prireditev se navezuje na Festival Bogenšperk, ki bo v letu 2024 obeležil svojo deseto izvedbo. S programom sledi viziji različnih umetnostnih področij: glasba – klasična in neklasična, vizualna umetnost, uprizoritvena umetnost, kulinarika, programi za otroke in mladino. Festival je zastavljen tako, da ga obiskovalci lahko užijejo in hkrati soustvarjajo. Festivalsko dogajanje se odvija v grajskih prostorih kot bližnjem parku, nekateri dogodki pa potekajo v občinskem središču Šmartno pri Litiji.

V grajski vinski Kleti Bogenšperk pišemo žlahtno zgodbo izbranih vin od leta 2020. Bogatimo jo v partnerskem povezovanju s Krčmo na gradu Bogenšperk, slovenskimi vinarji in lokalnim ponudnikom mesnin, ki ima v kleti urejeno sodobno zorilnico. Jagodnemu izboru najboljših slovenskih vinogradnih območij se v kleti pridružuje še grajska linija Wagen z vini in edinstvenima hišnima peninama Wagensperg. Vinska klet Bogenšperk tako obiskovalcem ponuja pristno pokušino najprestižnejših vin slovenskih vinarjev, pospremljeno s siri in mesninami lokalnih proizvajalcev, obenem pa nabor odlične vinske spremljave visoki kulinariki, pripravljeni v Krčmi na gradu Bogenšperk.