Grad Grad je največji grajski kompleks na Slovenskem, ki šteje čez 800 let in stoji na griču iz bazaltnega tufa. Današnji obseg je grad dobil v 16. in 17. stoletju, prenovljen pa je bil v 18. in 19. stoletju. Grad je imel skozi stoletja več lastnikov. Zadnja obnovitvena dela potekajo od 1995. Danes je grad deloma obnovljen, v njem je sedež Krajinskega parka Goričko. V gradu so informacijsko središče za obiskovalce gradu in Krajinskega parka, delavnice domače obrti, razstavišče v Viteški dvorani, vinoteka in poročna dvorana s klavirjem.

Grajski velikaši so leta 1751 sezidali tudi svojo grobnico, Kripto, ki stoji v zaselku Kaniža.

Pred grajskim poslopjem se razprostira velik grajski park, kjer poleg mogočnih tulipanovcev najdemo tudi druga eksotična drevesa. Na grajski terasi je pet točk, na katerih lahko čutimo zdravilne vibracije, ki ugodno vplivajo na telo.

Z gradom upravlja Javni zavod Krajinski park Goričko, katerega pomembna naloga je upravljanje z zavarovanim območjem narave in kulturne krajine na Goričkem v 11 občinah. Zaposleni v JZ KP Goričko imajo v gradu svoje delovne prostore in obiskovalcem v sliki in besedi razložijo pomen varovanja narave in ohranjanja kulturne dediščine. Kulturne prireditve v obnovljenih prostorih gradu in na grajskem dvorišču so namenjene prebivalcem in obiskovalcem Goričkega, s čimer oživljajo dogajanje v gradu, v vasi in v Krajinskem parku Goričko.

Goričko je slovenski del Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség in se povezuje čez mejo z avstrijskim Gradiščanskim z Naravnim parkom ob Rabi ter slovenskim Porabjem in Stražno krajino na madžarskem z Narodnim parkom Őrség.

Predstavitev občine

Sredi slikovitega  gričevja nas pričaka Občina Grad z največjim gradom na Slovenskem. Na tem skrajnem SV Slovenije najdete prijazne prebivalce, svojstveno kulinariko, naravne lepote in več kulturno-zgodovinskih znamenitosti. Gričevnat svet nudi veliko možnosti za izletniški turizem, pohodništvo in kolesarjenje.

Občina Grad na 37,4 km2 površine združuje sedem naselij. To so Dolnji Slaveči, Grad, Kovačevci, Kruplivnik, Motovilci, Radovci in Vidonci, v katerih živi okrog 2400 prebivalcev. Naselja so razložena po slemenih in pobočjih, strnjena ob cesti ali pa razmetana po razgibani pokrajini, naselje Grad, kjer je tudi sedež občine, pa ima strnjeno gručasto središče, imenovano Pörga. Naselja so bila v preteklosti tesno povezana z gradom, Grad (prej Gornja Lendava) je leta 1478 že imel trške pravice.

Cerkev Marije Vnebovzete stoji sredi naselja Grad, je romarska in posvečena Marijinemu vnebovzetju (15. avgust). Gotski prezbiterij je bil dozidan v 14. stoletju. Glavni oltar je iz leta 1778, na njem pa je Marijin kip z detetom iz leta 1510. Cerkveno ladjo in kor so leta 1955 prenovili po načrtih slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.

Ob cesti Grad – Kruplivnik stoji kužno znamenje Beli križ. Postavljeno je bilo v 18. stoletju v spomin na strašno opustošenje, ki ga je povzročila kuga leta 1740.

Poseben pečat je kraju vtisnila prireditev Noč čarovnic, ki se dogaja zadnjo nedeljo v oktobru, na prireditvi pa ne manjka čarovnic, plesa, čaranja, vitezov, iger, glasbe, buč in goričke kulinarike. Čarovnice v grajskem parku tako poskrbijo za vesel in zanimiv jesenski dan.

V naselju Dolnji Slaveči stoji Pütarov mlin iz leta 1921, ko je deloval še na vodno mlinsko kolo, kasneje pa na električno energijo. Danes je mlin obnovljen, v njem sta na ogled valjčni mehanizem in oljarna.

Na Dolnjih Slavečih stoji rojstna hiša Mikloša Küzmiča, prvega prekmurskega katoliškega pisatelja (1737 – 1804). Napisal je 7 knjig, najpomembnejši pa je njegov Abecednik.

Lednarjeva usnjarna stoji v vasi Grad. Hiša iz začetka 20. stoletja je razdeljena je na bivalni in obrtniški del, v katerem je bila usnjarna. Usnjarna je v srednjem veku služila neposredni oskrbi gradu. V naselju Grad sta tudi opuščena kamnoloma bazaltnega tufa, do enega vodi Olivinova pot, saj je bil v njem  nahajalšče minerala olivina. Ob poti je tudi Kačova mlaka, kjer se je po legendi kopal zmaj Kač, danes pa tu najdemo kačje pastirje.

Pohodne in kolesarske poti

Po občini vodijo tri pohodne poti: Graščakova pot (15 km krožne poti po vaseh občine), Olivinova pot (4 km, od gradu do kamnoloma) in Pomurska planinska pot (Rogašovci – Grad – Bodonci).

Po celotni občini je speljana tudi Kačova kolesarska pot (37 km, krajša 17 km), ki vodi mimo vseh znamenitosti.

Skozi kraje Vidonci, Grad, Bodonci je označena tudi Gorička kolesarska pot, ki vodi na Marof v Mačkovcih.

Gračke zaklade in lepote lahko spoznavate v panoramski vožnji s turističnim vlakom, ki vas bo popeljal po hriboviti in pisani kulturni krajini.

Po aktivno preživetem dnevu se boste lahko okrepčali v eni od domačih gostiln, na turistični kmetiji ali vinotoču, kjer boste okušali domačo goričko hrano, kot so bograč, bujta repa, domača šunka, dödoli, retaši, gibanice in še kaj.

Tako občina kot tudi naselje Grad sta tesno povezana z gradom. A nikakor se ne smemo ustaviti samo med veličastnimi grajskimi zidovi, saj nas celotna pokrajina s svojimi naravnimi čari, kulturnimi znamenitostmi in skrivnostmi vabi, da jo obiščemo, se sprehodimo po valovitih zelenih gričih, jo spoznamo in odstremo delček bogate zgodovine.