DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG
MENU

Draga Potočnjak – manifest

16. 04. 2024

PODPIŠI

 
 

GLADOVNA STAVKA ZA PALESTINO

od 12. 4. do 21. 4. 2024

je dejanje obupa, a tudi zadnji kanček upanja v solidarnost in človečnost.

 

Ni treba veliko besed, danes je dovolj, da rečemo

GAZA,

in je vse jasno.

 

Vse, kar smo morda nekoč dobrega mislili, a nismo naredili nič, da bi nas kdo slišal. Mrtvi glasovi Evrope in Amerike, vase zagledana samozadostnost in aroganca tako imenovanega demokratičnega sveta so odgovorni za milijone in milijone smrti v prejšnjem in tem stoletju, za genocide, požgano zemljo, za vselej izgubljene domove. Pogum in ponos je zamenjal strah za lastne materialne dobrine. Tako opevano varnost smo prodali za obrambo pred reveži, ki tako ali tako nimajo nič. In iščejo samo mir. Njihove razseljene duše tavajo in izginjajo, medtem ko demokrati netijo nove vojne. Trkajo se po prsih in štejejo umazane novce.

 

Krvave.

Iz krvi nedolžnih ljudi,

iz prežalostnih otroških oči,

iz ran, pohabe in smrti.

 

Je slovenska država res premajhna, da ne bi zmogla sama priznati Palestine?! Je še preveč hlapčevska, da bi začela uresničevati svojo lastno samostojnost? Je preveč nepomembna, da bi v Varnostnem svetu OZN udarila po mizi in rekla Amerikancem, naj obešajo svoja čreva na plot in s svojimi raketami razstrelijo sebe! Zakaj Slovenija nima poguma, da bi prenehala sodelovati z genocidno izraelsko vlado in državo in trgovati z njo?! Četudi ve, da bi to morala! Ker jo k temu zavezujejo ne le resolucije Varnostnega sveta in mednarodno humanitarno pravo, ampak tudi temeljni čut za pravico in resnico. Od slovenskih oblastnikov zahtevamo: 

 

  • PRIZNANJE PALESTINE ZDAJ!

  • PREKINITEV EKONOMSKIH IN DIPLOMATSKIH ODNOSOV Z IZRAELOM ZDAJ!

  • ODLOČNO IN GLASNO ZAVZEMANJE ZA USTAVITEV VOJNE IN GENOCIDA, MUČENJA IN TRPINČENJA PALESTINSKEGA LJUDSTVA V GAZI IN NA ZAHODNEM BREGU, ODLOČNEJŠE ZAHTEVE ZA TAKOJŠNJO ZAGOTOVITEV IN DOSTAVO HUMANITARNE POMOČI, TAKOJŠNJO PREPOVED RAZPOLAGANJA Z OZEMLJEM REPUBLIKE SLOVENIJE, NJENIM ZRAČNIM PROSTOROM IN AKVATORIJEM ZA PREVOZE IN DOSTAVO VOJAŠKIH SIL IN SREDSTEV ZA IZVRŠEVANJE GENOCIDA, KI GA IZRAEL IZVAJA OB POMOČI ZDA.

Stavkajoča Draga Potočnjak
 
 

Draga Potočnjak je dramska in filmska igralka, pisateljica in dramatičarka. Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na AGRFT, ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991 je pogosto sodelovala v gledališčih nekdanje Jugoslavije, med drugim v KPGT ter je bila članica Koreodrame Ljubljana. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji.

Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so Tomaž Pandur, Rahim Burhan, Dušan Jovanović, Janez Pipan, Matjaž Berger, Dragan Živadinov … V Mladinskem je svojo pot začela z vlogami v velikih Ristićevih predstavah Peržani, Missa in a minor, Romeo in Julija; zdaj demonična, zdaj učinkovito komična je bila v več vlogah v Krokarju, vstopila je tudi v polteni seraj kultne Šeherezade. Vrsto pretanjeno izoblikovanih vlog je ustvarila v predstavah Matjaža Bergerja. Pretresljivo je upodobila dve materi, strti od bolečine ob pogledu na trpljenje in propadanje svojih sinov, v Zločinu in kazni (kot alternacija Olge Kacjan) in Stolpu. Sijajna je njena interpretacija svobodomiselne Terese Raffo v Nedolžnem, kjer v organsko celoto preplete nenavadno mešanico hladne distance in čutnosti, lagodnosti in ostrine, dominantnosti in mehkobe.

Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija, ustvarila je tudi nekaj vidnih vlog v filmih, od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se posveča tudi pisanju dramatike (Kalea, Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen, Alisa, Alica, Za naše mlade dame, Za vedno nezavedno, v Mladinskem pa so na odru zaživela njena besedila Slepe miši, Che Guevara, Kekec, Srce na dlani in Vsi junaki zbrani). Leta 2010 je skupaj s kolegi prejela nagrado za izjemno kolektivno stvaritev v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! na Borštnikovem srečanju v Mariboru, leta 2007 Grumovo nagrado za izvirno slovensko dramsko besedilo na TSD v Kranju za besedilo Za naše mlade dame, leta 2003 prvo nagrado na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen, leta 2001 posebno nagrado žirije festivala Zlati lev v Umagu za dramo Alisa, Alica, leta 1995 Župančičevo nagrado za predstavo Hiša brez strehe, leta 1994 nagrado Evrope za projekt Pregnanci (Tampere, Finska), leta 1982 pa nagrado občinstva na Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Male Medeje v Medejinih otrocih.

Veliko časa je posvetila delu s pregnanci, ukvarja pa se tudi s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na GILŠ (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala je pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.

Povzeto po SIGLEDAL
https://sigledal.org/geslo/Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak