Grad Mokrice je prvič omenjen leta 1444, osnovne poteze renesančnega gradu pa so Mokrice dobile v 16. stoletju. Zgodovino gradu zaznamujejo najdbe iz časov rimskega cesarstva in iz časov turških vdorov.

Od Brežic oddaljen 8 km in ima prav tako burno preteklost. Na mestu, kjer grad stoji danes, je bila že v rimskem obdobju vojaška utrdba Romula.

Tam je več stoletij nastajal grad, kakor ga vidimo danes. Tudi ta je prehajal iz rok enega lastnika v roke drugega. Zadnji plemiči, ki so ga posedovali, so bili von Gagerni, ki pa so bili zaradi finančne stiske prisiljeni imetje prodati že pred drugo svetovno vojno, ko so grad zasedli Nemci, po vojni pa je bil nacionaliziran. Od leta 1952 se je v njem začela gostinska dejavnost. Sedaj je grad preurejen v hotel s štirimi zvezdicami. Ob njem je na 70 ha površine golf igrišče z 18. luknjami. Lepo je ohranjen tudi grajski most, eden redkih v Evropi, ki še ima dvižni del mostu.

 

O samem življenju in prebivalcih gradu se je ohranilo veliko zgodb. Naj omenimo le dve: tisto, ki pripoveduje o vrani v grbu in drugo - o grofici Barbari.

V času turških vpadov na Slovensko so se po nabrežju reke Save zadrževale velike jate vran, ki jih je vznemiril konjski topot; seveda so se prestrašeno razbežale, Turki pa so jih streljali s puščicami. S svojim kričečim letom (tudi proti gradu) so opozarjale na bližajočo se nevarnost. Legenda pravi, da je ena izmed vran, ki so jo Turki ustrelili, s puščico v vratu padla na grajsko dvorišče, zato ji je graščak namenil častno mesto v grbu.

Druga zgodba pa pripoveduje o nesrečni ljubezni grofice Barbare, ki se je v žalosti vrgla z enega izmed stolpov v globino. Seveda je preminila, njen duh pa naj bi še dolgo taval okrog gradu. Na god svete Barbare naj bi se celo velika turška topovska krogla, ki je bila včasih pred vhodom v grad, gnana z duhom nesrečne Barbare, trikrat zakotalila okrog grajskega vodnjaka.

***

Brežice

Grad Mokrice se nahaja jugovzhodno od naselja Čatež ob Savi na griču nad desnim bregom reke Save, etimologija njegovega imena pa se nanaša na nekoč močvirnato, t.j. mokro območje v njegovi okolici.

Vodovodni stolp Brežice

Leta 1914 je bil zgrajen za potrebe mestnega vodovoda. Je spomenik tehničnega napredka začetka 20. stoletja in zanimivega reševanja preskrbljenosti z vodo v ravnini. Danes ima funkcijo ter utrjen status simbola Brežic.

Svojo funkcijo je s pomočjo elektrarne opravljal vse do leta 1983, danes pa že od daleč vabi v Brežice.

Repnice

Repnice so jame, izkopane v kremenčevem pesku, kjer so nekdaj čez zimo shranjevali repo, ki je bila glavna krma za živino in po kateri so repnice tudi dobile svoje ime. Po opustitvi tovrstnega načina shranjevanja so jih mnogi vinogradniki pa preuredili v prostor za shranjevanje vina ter pokušino vin.

Mestna hiša Brežice

Nekdanji rotovž je pozno baročna nadstropna hiša iz 18. Stoletja. Ima poudarjeno osrednjo os, ki jo v pritličju določa velik kamnit portal z brežiškim grbom in letnico 1769. V hiši pod eno streho deluje Turistično informacijski center, trgovina z domačimi izdelki in vinoteka s posavskim vinom.

Sotočje Krke in Save

Največja naravna lepota Brežic je sotočje Krke in Save. Idiličen pogled na sotočje lahko doživite na mostu, ki povezuje vas Čatež ob Savi z Brežicami. Brežiška kotlina z rekama Savo in Krko s pritoki je najpomembnejše hidrografsko območje v Sloveniji. Že od nekdaj sta reki predstavljali pomemben del v življenju prebivalcev.

Naravni park Jovsi

Jovsi so obsežno območje zamočvirjenih travnikov ob reki Sotli, zavarovani so kot spomenik narave in območje Nature 2000. Jovsi so dom številnih redkih in ogroženih vrst živali in rastlin.

Brod na Mostecu

Občina Brežice se ponaša s kar 130-letno splavarska tradicija. Brodarsko turistično društvo Mostec je to tradicijo oživilo s prevozom turistov z brodom.

Stalna etnografska zbirka Marije Sušnik

Zbirka domuje na Bizeljskem v stari Filovi domačiji. Gre za stalno razstavo okoli 2.000 etnoloških predmetov iz vsakdanjega življenja različnih zgodovinskih obdobij v zadnjih stotih letih.

Gnezdišče ptiča čebelarja

V peskokopu kremenčevega peska v Župjeku na Bizeljskem se je naselila ena najlepših obarvanih ptic − čebelar (Merops apiaster). Ime izvira iz načina prehrane, saj jé divje čebele in druge velike žuželke, ki jih z neverjetno spretnostjo in hitrostjo lovi v zraku.

Ajdovska jama

Ajdovska jama se nahaja na zahodnem robu razloženega naselja Silovec pri Sromljah.

Kot arheološko najdišče je bila prepoznana leta 1959, ko sta lastnika zemljišča v njej našla poznobronastodobne predmete.