DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG
MENU

Messa di Voce (SI)

Messa di Voce je trio glasbenikov, ki so se spoznali med študijem in oblikovali ansambel posvečen oživljanju stare glasbe na svež in dostopen način. Nastopili so na mednarodnih festivalih, kot so Seviqc Brežice, Baročni Randevuji, Kavč festival in prejeli odlične medijske odzive ter bili predvajani na RTV Slovenija (program Ars). Pripravljajo samostojne večerne koncerte (Cerkev sv. Jakoba, Mestna hiša Ljubljana), nastopajo na državnih protokolarnih dogodkih in sodelujejo z Glasbeno mladino Slovenije, kjer so izvedli številne izobraževalne koncerte po šolah ter navduševali otroke in učitelje po vsej Sloveniji. Ob vstopu v tretje leto svojega delovanja svoje koncerte še naprej bogatijo s pedagoškim pristopom in prepletanjem umetniških izrazov – tokrat z uporabo kamišibaja, japonskega pripovednega gledališča, ki vizualno dopolni in poglobi doživetje njihovega glasbenega pripovedovanja. Njihovo poslanstvo ostaja: približati staro glasbo na živ, človeški in dostopen način.

 

 

Urška Cvetko magistrica glasbe, specializirana za kljunasto flavto, pedagoginja in lutkarica. Flavto je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu ter na konservatoriju »Luigi Cherubini« v Firencah, kjer je leta 2015 magistrirala s pohvalo (summa cum laude) v razredu prof. Davida Bellugija. Je večkratna nagrajenka domačih in mednarodnih tekmovanj (TEMSIG, Premio Claudio Abbado, TARF Israel) ter se redno dodatno izpopolnjuje pri nekaterih najuglednejših glasbenikih s svojega področja: Dorothee Oberlinger, Walter van Hauwe, Lorenzo Cavasanti, Pamela Thorby idr. Deluje predvsem kot komorna glasbenica – kot članica tria Tres Pájaros, ansamblov za staro glasbo Messa di Voce in Hymnia (študentska Prešernova nagrada Akademije za glasbo), dua Vetrinki ter mednarodnega tria Chicas del David, s katerim je koncertirala po Italiji, Nemčiji, Poljski in Izraelu ter izvedla samostojni koncert na uglednem festivalu Maggio Musicale Fiorentino. Urška redno poučuje, nastopa v lutkovnih in gledaliških predstavah ter zanje ustvarja avtorsko glasbo. V zadnjih letih se posveča predvsem študiju zgodnjebaročne glasbe.

 

Ajda Porenta je baročna in klasična violinistka, ki se v zadnjih letih posveča predvsem poustvarjanju stare glasbe. Študirala je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri prof. Priyi Mitchell ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Vasiliju Meljnikovu, kjer je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Trenutno živi na Nizozemskem, kjer se na Kraljevem konservatoriju v Haagu izpopolnjuje na področju stare glasbe pri prof. Enricu Gattiju in Ryu Terakadu. Sodelovala je s številnimi orkestri in ansambli, kot so Orkester RTV Slovenija (tudi kot solistka), Orkester Slovenske filharmonije, SNG Maribor, Orchestra of the Eighteenth Century idr. Kot članica baročnih zasedb je nastopila na pomembnih festivalih, kot so Utrecht Early Music Festival, Tartini Festival in Gli Incogniti Académie. Z ansamblom Il Parrasio je bila finalistka več mednarodnih tekmovanj, v sezoni 2025/2026 pa bo sodelovala z dirigentom Williamom Christiejem. Njeno umetniško pot podpirata Mestna občina Ljubljana in Fundacija Viktoria.

 

Izidor Erazem Grafenauer je slovenski kitarist in lutnjist. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Andreju Grafenauerju, specialistični študij pa zaključil pri prof. Istvanu Roemerju na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Študij lutnje je končal pri prof. Tizianu Bagnatiju na Konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah. Je prejemnik več prvih nagrad na domačih in mednarodnih tekmovanjih (TEMSIG, Murski festival kitare, Enrico Mercatali Concorso, Fernando Sor Competition idr.) ter dveh študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo (za koncert z orkestrom in s kvartetom Hymnia). Nastopa kot solist, solist z orkestri (Orkester Slovenske filharmonije, Orkester SNG Maribor, Dubrovački komorni orkester idr.) ter kot komorni glasbenik. Dejaven je na področju stare glasbe in avtentične izvajalske prakse, posebno pozornost posveča slovenski glasbeni dediščini, ukvarja pa se tudi s flamenkom. Facebook

 

 

  • Briljantno sekcijo continua so sestavljali Franjo Bilić na čembalu, Izidor Erazem Grafenauer na teorbi, Mauro Colantonio na violi da gamba in violončelistka Dora Kuzmin Maković. (Branimir Pofuk, Večernji list, 6.9.2024)

  • Interpretacije so tehnično dovršene in razkrivajo sodelovanje vrhunskih glasbenikov, ki so se za pričujoči projekt zbrali v izjemno posrečeno zasedbo.(Tomaž Gržeta, Sigic.si, 2.6.2024)

  • V Folias Italianas despacio, Fandangu, Canarios, Marionas in Imposibles Santiaga de Murcie so se izvajalci izkazali z enotnim in razgibanim muziciranjem ter dali skladbam značaj, ki je spominjal na španski melos.Še posebno je ta temperament izražal Izidor Erazem Grafenauer, ki ima z njim izkušnje, saj smo ga lahko slišali že na festivalu Rasqueado.(Marina B.Žlender, Sigic.si, 22.8.2023)

  • Kitarski koncert št.1 v A-duru Maura Giulianija je v navdahnjeni izvedbi Grafenauerja poleg prefinjenega občutka za izdelano detajliranost, ki jo terja tovrstna klasicistična glasba, odseval tudi bolj virtuozni osebni pečat.Kitarist je določene konture fraziranja izostril tako, da je izzval dobršno mero kontrastnosti skozi dialog z orkestrom, kar je glasbeni stavek z bolj enoznačnimi harmonskimi prijemi spremenilo v presenetljivo zanimivo glasbeno materijo.(Maia Juvanc, Sigic.si, 8.7.2022)

  • Petra Vidmar in Izidor Erazem Grafenauer se na njem predstavita kot virtuoza na svojih glasbilih in se kot duo izražata izjemno homogeno in koherentno.Žlahtne, povedne in očarljive interpretacije podajata gladko, s prefinjeno oblikovanim in harmonično zlitim tonom sicer kontrastnih glasbil ter s posebno pozornostjo do detajlov, fraz in v njih ujete idejne zasnove skladb.(Tomaž Gržeta, Sigic.si, 19.3.2022)

  • Odličen izbor skladb ter zavzeta in profesionalna izvedba sta prispevala k prepričanju, da so večeri Koncertnega ateljeja resnično bistveni doprinos k poznavanju slovenske in tuje sodobne ustvarjalnosti.(Marina B.Žlender, Sigic.si, 30.6.2020)