V letu 1234 ustanovljeni Cistercijanski samostan Marijin Studenec  je do ukinitve v letu 1785 predstavljal središče religioznega, prosvetiteljskega, in gospodarskega življenja.

Današnja podoba cisterce je rezultat številnih posegov v njeno stavbno substanco. Prvotno podobo je v današnji čas še v največji meri ohranila samostanska cerkev, ki predstavlja enega najlepših primerov zgodnjegotske in kasneje barokizirane arhitekture na Slovenskem. Ob koncu 19. stoletja zasledimo prva opozorila o vrednosti nekdanje samostanske cerkve in celotnega samostanskega kompleksa, ki so v 20. stoletju privedli do raziskav stavbe in načrta prenove.

Leta 1974 je v prvih obnovljenih prostorih zaživela Galerija Božidar Jakac, ki z umetnostnimi zbirkami ter likovnim in kulturnim programom oživlja ta izjemni kulturni spomenik in njegovo okolico. Za prostor desakralizirane samostanske cerkve uveljavljeni domači in tuji umetniki v okviru programov umetnostnega muzeja pripravljajo avtorske razstavne projekte, ki so deležni velike pozornosti strokovne in laične javnosti.

Vrtove samostanskega kompleksa bogatijo lesene skulpture. Te od leta 1961 nastajajo v okviru mednarodnih kiparskih simpozijev Forma Viva, ki so pričeli z delovanjem na pobudo kiparjev Jakoba Savinška in Janeza Lenassija. Od leta 1998 Forma viva v Kostanjevici na Krki poteka vsako drugo leto. Skulpture, ki jih udeleženci mesec dni oblikujejo v hrastovem lesu, ostanejo v naravnem okolju in bogatijo okolico samostana in prostor starega mestnega jedra Kostanjevice na Krki z bližnjo okolico. Več: www.galerija-bj.si/splosne-informacije/o-samostanu

***

Kostanjevica na Krki

www.kostanjevica.si

Tam, kjer se nižinski Krakovski pragozd počasi vzpenja v hribovite, zelene Gorjance, leži Kostanjevica na Krki, edino in najmanjše mestece na otoku. Prvič je bila omenjena leta 1220 kot sedež župnije, mestne pravice pa je dobila leta 1252.  Mesto je razglašeno za kulturni spomenik prve kategorije in je v celoti zaščiteno.

Kostanjevica na Krki je živo mesto na otoku, s svojo bogato zgodovino, arhitekturo in lepoto privablja veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Največ se jih odloči za ogled kulturne dediščine, in sicer Galerije Božidarja Jakca in tamkajšnje Forma vive, Lamutovega likovnega salona Galerije Božidarja Jakca in Gorjupove zbirke Galerije Božidarja Jakca v Osnovni šoli Jožeta Gorjupa.

Lamutov likovni salon

Dvorec, keterega del je bil leta 1958 preurejen v Lamutov likovni salon, predstavlja najpomembnejšo posvetno stavbo v mestu Kostanjevica na Krki. Galerija Božidar Jakac uporablja Lamutov likovni salon, ki nosi ime po slikarju in grafiku Vladimirju Lamutu (1915-1962), za prirejanje začasnih razstav domačih in tujih umetnikov.

Kostanjeviška jama

Ob vznožju Gorjancev, ki jih označuje razgiban kraški teren s krednimi apnenci, leži Kostanjeviška jama. Tu so padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki skozi tisočletja ustvarjali prečudovite sigaste tvorbe pravljičnih oblik. Več: www.kostanjeviska-jama.com

Krakovski gozd

Severno od Kostanjevice se na poplavni ravnici ob Krki razprostira krakovski gozd, ki je zavarovan kot pragozdni rezervat. To je eno pomembnejših slovenskih mokrišč in hkrati največje sklenjeno ravninsko gozdno območje hrasta doba, belega gabra in črne jelše. Ob robu tega dela poteka osem kilometrov dolga Resslova pot, imenovana po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu. (Informacije in vodenje: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice)