Podatki o prazgodovini mesta Kamnik so zelo nenatančni, podobe medle, sklepamo lahko le na podlagi nekaterih dokazov. Obdobje migracij, ko je rimski imperij že bil pred svojim propadom, je zavito v popolno temo. Srednjeveški Kamnik se je po stoletjih anonimnosti pojavil v vsej svoji veličini in živel pod okriljem Starega in Malega gradu. V srednjem veku je bilo mesto cvetoče obrtniško središče s kovnico denarja in dom številnih znanih dinastičnih rodbin. Kamnik se v pisnih virih prvič omenja v sredini 12. stoletja, v času, ko je bil center obširnih kranjskih posesti znane bavarske plemiške rodbine, grofov Andeških. Le-ti so svojo pomembnost izkazovali tudi s kovnico denarja, ki je na Malem gradu po letu 1220 kovala novce z napisom »Civitas Stein«. Meščani se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1229, mesto pa je mestne pravice dobilo že prej. V Kamniku se je 29.3.1874 rodil Rudolf Maister in tako je Kamnik postal Maistrovo mesto. Leta 1996 se je Občina Kamnik odločila, da generalov rojstni dan  postane občinski praznik. Vsako leto se torej konec marca Kamničanke in Kamničani na dostojen in spoštljiv način poklonimo velikemu rojaku.

Prva cerkev sv. Jakoba naj bi bila po Valvasorju zgrajena še pred prihodom frančiškanov v Kamnik okoli leta 1474, samostan pa takoj po letu 1493. V okviru samostana je bogata knjižnica, v sami cerkvi pa je kapela Božjega groba, eno od zadnjih del Jožeta Plečnika.

Prav tako kot samostan so leta 1695 na novo začeli zgraditi tudi cerkev. Stilno cerkev uvrščamo v obdobje baroka. Baročno cerkveno dvorano pravokotnega tlorisa pokriva banjasti obok. Na severni in južni strani prostor obstopajo kapelice z oltarji. Prezbiterij je nekoliko ožji in prekrit s plitko kupolo. Pri cerkveni opremi sta sodelovala znamenita baročna slikarja: Valentin Metzinger in Anton Cebej. V drugi polovici 19. stoletja je poleg drugih pri opremi sodeloval tudi znameniti kamniški slikar Matija Koželj.