Grad Rajhenburg na svojem skalnem pomolu nad reko Savo gospoduje že vsaj od 9. stoletja in je  pomemben kulturno-zgodovinski spomenik. V njem sta bili odkriti najstarejša romanska kapela na Slovenskem iz začetka 12. stoletja in najstarejša ohranjena grajska poslikava na slovenskem ozemlju iz začetka 16. stoletja.

Grad je bil 1. decembra 2012 po dobrem letu celovite obnove na novo odprt. Čudovito prenovljena grajska stavba, ki je pomemben kulturno-zgodovinski spomenik, je vsekakor vredna ogleda.

***

Decembra 2012 je javnosti odprl vrata popolnoma prenovljeni grad Rajhenburg, ki že stoletja dominira na 60 metrskem skalnatem pomolu nad reko Savo. V letih od 1131 do 1147 ga je pozidal salzburški nadškof Konrad, o čemer priča najstarejši, romanski, del objekta. S stavbo in pripadajočim posestvom so upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu – Rajhenburški. Po izumrtju rodbine, ki je skozi stoletja iz ministerialne prerasla v vplivno družino z viteškim nazivom, so številni lastniki stavbi dodajali nove elemente. V času lastništva Galla pl. Gallensteina (njihov grb je na vhodnem portalu) so prizidali notranje hodnike in gradu dali podobo, kakršno občudujemo danes. Leta 1881 so Rajhenburg kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan. Ta je deloval do okupacije v aprilu 1941, ko je nemška okupacijska oblast trapiste pregnala ter v gradu in pripadajočih gospodarskih poslopjih uredila preselitveno taborišče za izgon Slovencev. Leta 1947 je bil grad nacionaliziran, v njem pa je nato nekaj let deloval tudi zapor.

Od leta 1968 je bil z ureditvijo prve razstave o izgnancih namenjen muzejski in prireditveni dejavnosti, ves čas pa so tekle tudi raziskave stavbnega tkiva.

Po zadnji prenovi je grad v upravljanju Kulturnega doma Krško, enota Grad Rajhenburg. Ob številnih in raznovrstnih dogodkih (koncerti, gledališke predstave, predavanja ipd.) so obiskovalcem na razpolago stalne in občasne razstave, ki jih dopolnjujejo obrazstavne dejavnosti. Skrbno je urejeno tudi predgradje, kjer je od leta 2014 vzpostavljen zeliščni vrt. Pomemben del dejavnosti predstavljata galerija vin in grajska kavarna.

S sprehodom skozi grajske prostore dobijo obiskovalci vpogled v razvoj grajske arhitekture od romanike, gotike in renesanse do sodobnosti. Grad ima dve kapeli: romansko iz 12. in gotsko iz 16. stoletja, kar je velika posebnost v celotnem srednjeevropskem prostoru. Renesančni bivalni del z razkošno dvorano zaključuje s freskami poslikana soba z motivi legende o sv. Kunigundi in krščanskih krepostih. V grajskih prostorih je razstavljena tudi zbirka razglednic Brestanice s konca 19. in prve polovice 20. stoletja.

Po ogledu grajskega zapora in okroglega stolpa pa lahko obiskovalci stopijo v sobani z grajskim pohištvom iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije, kjer spoznajo tudi zgodbo o zibelki iz Šrajbarskega turna (grad Leskovec pri Krškem).

Leta 1881 so grad kupili menihi trapisti iz Francije in ga preuredili v samostan. Ukvarjali so se s številnimi dejavnostmi. Najbolj znani so bili po izdelovanju sira (trapist) in industrijski proizvodnji čokolade in likerjev. Imeli so svojo elektrarno, tiskarno in že leta 1896 tudi telefon.

Grad so aprila 1941 zavzeli Nemci in v njem uredili taborišče za izgon Slovencev. (Fürst) Grajski prostori so bili namenjeni za pisarne in bivališče štaba, izgnanci so prebivali v hlevih oziroma v lesenih barakah. Iz tega taborišča so v izgnanstvo napotili okrog  45.000 Slovencev. Spomladi 1942 so taborišče ukinili, v gradu pa so naredili prostor za druge nacistične ustanove in urade.

Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, tedanja uprava za notranje zadeve pa ga je preuredila v zapor za ženske. Junija 1948 je grad postal eden izmed petih tako imenovanih kazensko poboljševalnih domov na slovenskem območju. Tam so zapornice odslužile kazen s prisilnim delom, kar so odpravili leta 1951. Po letu 1966 so bili zapori v gradu ukinjeni.

Od leta 1968, ko so na gradu postavili muzejsko razstavo Slovenski izgnanci med drugo svetovno vojno, se je grad postopno spreminjal v muzejski objekt. 

Trapisti v Rajhenburgu

V gradu je deloval samostan menihov trapistov, ki so na posavskem podeželju pustili močne sledi, predvsem na področju izboljšav, ki so jih vnesli v podeželsko gospodarstvo. Nedvomno so bili trapisti prvi, ki so na Slovenskem začeli proizvajati čokoladne izdelke. S projektom Vpliv trapistov na posavsko podeželje na gradu želijo dediščino trapistov rekonstruirati tako, da bi jo uporabili v praksi, pri razvoju novih izdelkov in dejavnosti. Tako v sodelovanju s Hišo, trt, vina in čokolade Kunej nastaja čokoladnica. www.gradrajhenburg.si

Muzej novejše zgodovine Slovenije

Muzej novejše zgodovine Slovenije ima na gradu Rajhenburg muzejsko enoto. Leta 2013 je bilo na gradu tudi odprtje nove razstave s prikazom življenja in dela menihov trapistov, 2014 pa je vrata odprla nova razstava o izgonu Slovencev v času druge svetovne vojne. www.muzej-nz.si

***

Brestanica

Nedaleč od Krškega, v smeri proti Celju, leži kraj Brestanica, nekoč imenovan Rajhenburg. Kraj ima bogato zgodovino, prve arheološke najdbe na tem področju naj bi bile že iz starejše železne dobe, v času Rimskega imperija je mimo Brestanice vodila rimska cesta Neviodunum-Celeia. www.brestanica.com, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Vodja Enote Brestanica: Irena Fürst

Kapucinska knjižnica Krško

Knjižnica kapucinskega samostana v Krškem  hrani dragocene tiske, med njimi tudi dela Janeza Svetokriškega. www.krsko.si/6/o-obcini-krsko

Ajdovska jama

Ajdovska jama se nahaja na kraškem območju Krškega gričevja pri Nemški vasi. Jama je v preteklosti služila kot svetišče in zadnje počivališče umrlih. To potrjujejo arheološka odkritja, ki jamo uvrščajo med pomembnejša neolitska najdišča v Evropi. www.visitkrsko.com

Adam Bohorič

Slovenski protestantski pisec in šolnik se je rodil leta 1520 v okolici Brestanice. Bohorič je najmarkantnejša osebnost slovenskega protestantizma, avtor prve slovenske slovnice. www.visitkrsko.com